Poslušajte Slovenski radio Narodnjak KLIKNI IKONO
  Winamp   wmp

 

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Radio Narodnjak sporoča:

puscicaPostanite sponzor in podpornik radia Narodnjak!!!

Oglašujte na našem radiu in to po konkurenčni in ugodni ceni. Podjetniki in vsi, ki želite da postane radio Narodnjak vaš odmevni radio in Alpska glasba številka 1 naše dežele, vabljeni pa tudi pred vsem tisti, ki vam Alpska glasba nekaj pomeni in bi si je želeli še več na našem radiu.

POMAGAJTE NAM IN DONIRAJTE, PRISPEVAJTE ZA DELOVANJE IN OBSTOJ RADIA NA NASLOV  paypal.me/narodnjak

Več informacij o konkretnem sodelovanju lahko dobite na spodnjem E-mailu, naslov: Radio Narodnjak, Skrovnik 9, 8295 Tržišče

MARKETING & TRŽENJE: radionarodnjak1@gmail.com

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

Save

REPUBLIKA SLOVENIJA| DRŽAVNI ZBOR

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke
SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV
(prvopodpisana Anja Bah Žibert)
Ljubljana, 23. november 2015
dr. Milan Brglez
predsednik Državnega zbora

hjhjhjhj screenshot


Spoštovani!
Na podlagi 88. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03 69/04, 68/06 in 47/13), 19. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOJF-1, 109/08, 39/11 in 48/12) in 114. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št 92/07 - uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13) vlagamo spodaj podpisane poslanke in poslanci
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
ZAKONA O MEDNARODNI ZAŠČITI
ki Vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 114. in 115. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.
Pri obravnavi predloga zakona v Državnem zboru in pri delu njegovih delovnih teles bo sodelovala poslanka Anja Bah Žibert.
Prilogi:
- predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti,
- podpisi poslank in poslancev:
Anja Bah Žibert
Franc Breznik
Nada Brinovšek
Andrej Čuš
Jelka Godec
2
Dr. Vinko Gorenak
Mag. Branko Grims
Eva Irgl
Janez Janša
Danijel Krivec
Zvonko Lah
Suzana Lep Šimenko
Tomaž Lisec
Mag. Anže Logar
Žan Mahnič
Bojan Podkrajšek
Mag. Marko Pogačnik
Marijan Pojbič
Mag. Andrej Šircelj
Ljubo Žnidar
3
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
ZAKONA O MEDNARODNI ZAŠČITI
I. UVOD
1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA
Zakon o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju: ZMZ) je bil sprejet leta 2007. Objavljen je bil v Uradnem listu Republike Slovenije 111/07, veljati je začel v začetku leta 2008.
ZMZ je nasledil Zakon o azilu iz leta 1999, ki je bil do leta 2006 večkrat noveliran. ZMZ ureja področje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, njegov namen pa je celovit prenos določb skupnega evropskega azilnega sistema v nacionalno zakonodajo ter uvedba zakonitih, učinkovitih in hitrih azilnih postopkov za zagotovitev potrebne zaščite državljanov tretjih držav, ki so pridobili mednarodno zaščito, in njihove vključitve v slovensko družbo.
Od uveljavitve ZMZ leta 2008 so se pri izvajanju postopkov za priznanje mednarodne zaščite, pri implementaciji pravic prosilcev za mednarodno zaščito in oseb s priznano mednarodno zaščito pokazale pomanjkljivosti, zaradi česar je bil ZMZ konec leta 2009 predmet obsežnejših sprememb in dopolnitev, ki so bile vsebinsko usmerjene na področje mladoletnikov brez spremstva (ureditev sistema zakonitega zastopanja), uvedena je bila brezplačna pravna pomoč na prvi stopnji postopka in bolj dodelan sistem zagotavljanja le-te. Zakon je za prosilce za mednarodno zaščito uvedel žepnino in omogočil dostop do visokošolskega in univerzitetnega izobraževanja, na področju zdravstvenega varstva pa razširil obseg pravic iz zdravstvenega varstva za mladoletnike. Z zakonom se je poseglo tudi na področje listin za osebe s priznano mednarodno zaščito - zaradi uskladitve s pravnim redom EU je bilo uvedeno dovoljenje za prebivanje v novi-kartični obliki, ki vsebuje biometrične zaščitne elemente obrazne prepoznave in prstnih odtisov, predvideva pa tudi prenovo varnostnih standardov potnega lista za begunca.
V letu 2012 je bila sprejeta manj obsežna sprememba zakona, katere temeljni cilj je bila dopolnitev zakona s prenosom neobvezne določbe Direktive 2005/85/ES, na podlagi katere se je v nacionalni zakonodaji v primeru dvoma v dejansko starost mladoletnikov brez spremstva vzpostavila podlaga za ugotavljanje njihove starosti. Poleg tega se je zakon spremenil in dopolnil tudi zaradi razjasnitve medresorskih pristojnosti pri izvajanju nekaterih določb, zaradi javno-finančne situacije pa je bila ukinjena brezplačna pravna pomoč in podpora svetovalcev za begunce v postopku na prvi stopnji.
V letu 2013 je bila sprejeta novela, ki je povezala razloge in postopek za prenehanje in odvzem statusa mednarodne zaščite. Obenem se je opredelilo tudi pogoje za tolmače ter se te razmejilo do določbe, ki opredeljuje izvajanje te pravice.
Od septembra letos se je migrantski val začel zgrinjati tudi skozi Slovenijo. Od 16. oktobra do danes je v Slovenijo vstopilo več kot 242 tisoč migrantov. Prognoza Evropske unije je, da bo naslednje leto, do konca leta 2016, na območje Evropske unije prišlo še najmanj 3 milijone migrantov. Na takšen val je potrebno biti pripravljen. Potrebno je poudariti, da je nesporno v odnosu do beguncev oziroma migrantov potrebno ravnati humano. Vendar pa samega problema in te krize ne bomo nikoli rešili, če bomo tako kot celotna Evropa ujeti v ta začaran krog, ko se na eni strani pogovarjamo o neomejeni solidarnosti in integraciji beguncev in migrantov, po drugi
4
strani pa s takšnimi sporočili krepimo val, ki ga na koncu ne bo več mogoče obvladati. Še celo več migrantski val, ki večinsko ni sestavljen iz oseb, ki so begunci, se ravna po vnaprej pripravljenih informacijah, da se ustavi v tisti državi, ki jim nudi več neposrednih denarnih prihodkov iz davkoplačevalskih sredstev. Več se jih sprejme, večje so subvencije, več se jih odpravi na pot. In ta krog se nekoč konča, kajti Evropska unija nima niti geografskih, se pravi prostorskih, niti socialnih in če hočete niti politično neomejenih možnosti za to, da se iz tega kroga naredi spirala.
Ob tem je potrebno imeti pred očmi tudi dejstvo, da z migranti v Evropsko unijo sprejemamo tudi teroriste, da je med migranti večinska moška populacija, ki je sposobna za vojsko. Po poročanju medijev so na mejnem prehodu Obrežje zasegli kombi, ki naj bi prevažal pomoč beguncem, v njem pa je bilo orožje.
V petek, 13. novembra, je bila evropska javnost znova šokirana, saj je Pariz postal tarča terorističnih napadov. Za razliko od januarskih napadov na uredništvo revije Charlie Hebdo tokrat s precej več žrtvami in z več prizorišči napadov.
Slovenija je edina država na poti, kjer poteka migrantski val, ki še ni spremenila azilne zakonodaje, ki bi sledila pritiskom migrantskega vala in dala ustrezne odgovore nanj.
Azilno politiko so v zadnjih mesecih zaostrili v Nemčiji in Avstriji. Nedavno je tudi Danska predstavila nove ukrepe na področju azilne politike. Namerava uvesti policijske preiskave prtljage prosilcev za azil, triletno obdobje za združevanje družin, nastanitev migrantov v šotorih itd.
Glede na navedeno, so predlagane rešitve na področju mednarodne zaščite nujne in utemeljene.
2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA
2.1. Cilji in načela
S predlaganimi rešitvami se bistveno ne odstopa od sedanjih ciljev. S predlaganimi rešitvami se zasleduje načela določnosti, nacionalne varnosti, javne koristi, varovanje meja, zaščita schengenske meje.
2.2. Poglavitne rešitve
Predlog zakona zaostruje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Slednje narekuje nacionalna varnost in javna korist.
Predlog zakona določneje opredeljuje rok, v katerem mora odločiti pristojni organ o priznanju statusa mednarodne zaščite. Pri tem se prosilcu nalaga odgovornost, da pri tem predloži listine, iz katerih izhaja resničnost podatkov, ki jih navaja v prošnji, v kolikor je le-te mogoče dokazovati z listinami. V kolikor teh podatkov ni mogoče dokazovati z listinami, mora navesti in dokazati razloge, da dokazovanje ni mogoče ter na drug način dokazati resničnost teh podatkov.
S predlogom zakona se opredeljuje tudi rok, v katerem mora tujec, ki želi vstopiti v Slovenijo, pri pristojnem organu izraziti namen za vložitev prošnje in hkrati navesti razloge za to. Tako mora prošnjo vložiti v 3 dneh od vstopa v Slovenijo, pri čemer pa ne more uveljavljati razlogov, ki jih ni navedel, ko je izrazil namen za vložitev prošnje.
5
S predlogom zakona se posega tudi na področje osebnega razgovora. In sicer da je v izogib možnim zlorabam, pri osebnem razgovoru navzoča tudi oseba, ki pozna jezik države, iz katere prosilec izhaja, njegove značilnosti, pri čemer mora biti seznanjena tudi z okoliščinami države, iz katere prosilec izhaja.
Spreminja se določitev letne kvote oseb, ki se jim na podlagi zakona lahko prizna status begunca, in sicer tako, da letno kvoto določi Državni zbor na predlog vlade.
Omejuje se možnost pridobitve statusa na podlagi združitve družine, in sicer tako, da lahko družinski člani zaprosijo za status, ko pridobi oseba, na podlagi katere se vlaga prošnja vsaj petkrat zaporedoma pravico do začasnega prebivanja. Obenem mora izpolnjevati pogoj nastanitve in zadostnega vira preživljanja.
Osebi, ki ji je v Republiki Sloveniji priznan status begunca, odločba o priznanju statusa z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji za čas enega leta. V kolikor ta oseba po preteku enega leta od vročitve odločbe še vedno izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito in opravi preizkus znanja po 100. členu tega zakona ter zaprosi za podaljšanje statusa begunca, se izda osebi odločba o podaljšanju statusa begunca še za eno leto, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji. V kolikor ta oseba po preteku tega obdobja od vročitve odločbe iz prejšnjega stavka še vedno izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito in zaprosi za status begunca, lahko vsako leto zaprosi za podaljšanje statusa begunca, če izpolnjuje pogoje po zakonu.
S predlogom zakona se predlaga črtanje enkratne denarne pomoči ter spreminja v zagotavljanje namestitve in prehrane. Po predlagani rešitvi bo oseba s priznano mednarodno zaščito upravičena do zagotavljanja namestitve in prehrane eno leto od dneva pridobitve statusa.
Predlog zakona določa, da mora oseba s priznano mednarodno zaščito podpisati pogodbo, ki vsebuje pravice in dolžnosti osebe, ki ji je bila priznana mednarodna zaščita iz tega zakona. V pogodbi se določi tudi obveznost obiskovanja programa učenja slovenskega jezika in seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo. Po opravljenem programu oseba pristopi k preizkusu znanja pridobljenega na podlagi tega programa. Programske vsebine iz tega odstavka se določijo v katalogu znanja, ki ga pripravi ministrstvo, pristojno za izobraževanje. Pravila in merila za uspešno opravljen preizkus iz tega odstavka določi ministrstvo, pristojno za izobraževanje s pravilnikom. Če oseba s priznano mednarodno zaščito ne izpolni pogodbenih obveznosti iz tega odstavka in ne opravi uspešno preizkusa iz tega odstavka v enem letu od priznane mednarodne zaščite, ji status preneha. Gre za pomembno ureditev, ki predvideva obvezno izobraževanje osebe s priznano mednarodno zaščito v državi, kjer je zaprosila za status, z namenom, da ji je v nadaljevanju omogočeno lažje bivanje in interakcija z okoljem v Republiki Sloveniji. V kolikor se pogodbenih obveznosti oseba ne drži in jih ne izpolni, mu status preneha.
3. Ocena finančnih posledic za državni proračun in druga javno finančna sredstva
Predlog zakona ne bo imel finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva.
6
4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost ureditve pravu EU
Predlagana ureditev ni povezana s pravom Evropske unije, saj pravni akti Evropske unije vprašanj, ki so predmet urejanja tega zakona, ne urejajo.
Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih
Avstrija
Osebam z mednarodno zaščito se lahko dodeli integracijska pomoč, ki vključuje jezikovne in druge tečaje, informiranje o nepremičninskem trgu, o avstrijski kulturi in zgodovini itd. Zaradi aktualnih dogodkov povečanega števila prosilcev je Zvezno ministrstvo za evropske, integracijske in zunanje zadeve v letošnjem letu zagotovilo dodatne kvote za obiskovanje jezikovnih tečajev. Vendar v Avstriji osebe z mednarodno zaščito nimajo obveze sklenitve integracijskega sporazuma (ki velja za druge državljane tretjih držav, ki prebivajo v državi) oziroma niso zavezane sprejetju integracijske pomoči. Novembra 2015 je Avstrija zaostrila azilno zakonodajo. Status begunca oziroma begunke bo priznan za neomejeno časovno obdobje le, če bodo po treh letih od prvotne odobritve še vedno obstajali razlogi za azil. Tisti, ki bodo upravičeni le do subsidiarne zaščite, bodo morali v prihodnje, namesto leto dni kot doslej, čakati tri leta, preden bodo lahko v Avstrijo pripeljali svojo družino.
Češka
Osebe s priznano mednarodno zaščito se lahko vključijo v Nacionalni integracijski program, ki jim omogoča učenje jezika, pomoč pri iskanju namestitve in zaposlitve. Pravica do namestitve v integracijskem azilnem centru pa je pogojena z obiskovanjem jezikovnega tečaja.
Danska
Občina je odgovorna za proces integracije beguncev. Različni integracijski programi so predvideni v različnih fazah azilnega postopka (npr. tečaji še pred prihodom v državo, uvodni tečaji v sprejemnem centru, tečaji v postopku obravnave prošnje za mednarodno zaščito ter intenzivni tečaji po odobritvi statusa). Vsak prosilec za azil, starejši od 18 let, mora skleniti sporazum s pristojnim azilnim centrom. Sporazum določa naloge, ki jih mora prosilec za azil opravljati v azilnem centru (čiščenje sobe, skupnih prostorov itd.) ter njegovo udeležbo v izobraževanjih in drugih aktivnostih. V primeru neizpolnjevanja teh zavez iz sporazuma se mu določeni denarni dodatek zniža ali prekliče.
Zvezna Republika Nemčija
Osebe z mednarodno zaščito so dolžne obiskovati integracijski tečaj, če tako pri izdaji dovoljenja za prebivanje oceni pristojni urad. Integracijski tečaj se sestoji iz splošnega tečaja jezika, nemške zgodovine, kulture, vrednot, pravic in dolžnosti itd. ter iz posebnih integracijskih tečajev, namenjenih osebam s primanjkljaji v izobraževanju. Integracijski tečaj se zaključi z obveznim zaključnim preizkusom znanja. V primeru, da oseba z mednarodno zaščito ne opravi oziroma se ne udeleži integracijskega tečaja, lahko pristojna služba sprejme določene administrativne ukrepe, kot so zavrnitev podaljšanja dovoljenja za bivanje, skrajšanje prejemanja socialne pomoči, plačilo celotnih stroškov integracijskega tečaja in plačilo dodatne globe. Oktobra 2015 je Nemčija sprejela zaostritev azilne zakonodaje. Ukinila se je avtomatična pravica do združitve družin. Migranti bodo načeloma prejemali pomoč v blagu in ne več gotovine. V določenih primerih se je občutno skrčila pravica do podpore.
7
Norveška
Begunci po treh letih prebivanja lahko zaprosijo za dovoljenje za stalno prebivanje. Pri tem morajo dokazati, da so zaključili integracijski program. Individualizirani integracijski programi so obvezni za begunce med 18. in 55. letom starosti, občine jih morajo zagotoviti v treh mesecih po prihodu begunca. Pravice, dolžnosti in cilje programa določa poseben Zakon o uvajalnem programu. Za udeležence programa se pripravi osebni načrt, ki se oblikuje na osnovi potreb udeležencev. Osebni načrt se pregleduje v rednih intervalih in se v primeru potrebe lahko prilagodi. Udeleženci programa so upravičeni do posebnega denarnega dodatka. V primeru neupravičene odsotnosti se ta dodatek zmanjša. Program se mora uspešno zaključiti (dva testa: iz poznavanja norveškega jezika in socialnih študij) v treh letih.
Poljska
Osebe s priznanim statusom begunca ali subsidiarne zaščite so vključene v individualni integracijski program. Program v sodelovanju s tujcem sklene Center za podporo družinam (PCPR). V programu se opredelijo obseg in oblike integracijske pomoči, kot tudi medsebojne obveznosti centra in tujca. Guverner pokrajine odobri sklenjen program in zagotovi potrebna sredstva. V času trajanja programa (12 mesecev) tujec ne sme zapuščati kraja bivanja. Del programa so tudi jezikovni tečaji in integracijska pomoč, ki vključuje finančno podporo, plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje, svetovanja itd. V primeru, da tujec ne opravlja obveznosti iz individualnega programa, posebej če se aktivno ne prizadeva za integracijo, se integracijska pomoč lahko omeji ali prekine.
Francija
Poleg Konvencije Združenih narodov o statusu beguncev iz leta 1951 in pravil Evropske unije ima pravica do azila v Franciji tudi ustavne podlage. Preambula k ustavi določa pravico do azila – do bivanja na ozemlju Republike za osebe, ki so v svojih državah preganjane zaradi prizadevanj/boja za svobodo. S svojo odločitvijo leta 1993 je to pravico kot ustavno vrednoto potrdil Ustavni svet (Constitutional Council). Podrobneje pa pravico do azila ureja zakonodaja, in sicer v Knjigi VII Zakonika o vstopu in bivanju tujcev ter pravici do azila - CESEDA. Poleg prosilcev za azil na podlagi konvencije Združenih narodov imajo določene pravice še osebe s subsidiarno zaščito in mladoletne osebe brez spremstva, ki zaprosijo za azil. Ekskluzivno pristojnost za sprejemanje in obravnavo prošenj za azil ima Francoski urad za zaščito beguncev in ljudi brez državljanstva - OFRA (French Office for the Protection of Refugees and Stateless People). Pritožbe na odločitve OFRA obravnava Nacionalno sodišče za azilno pravo (CNDA).
Če je prosilcu za azil priznan status begunca, potem pozitivna odločitev o prošnji za azil v praksi pomeni, da prosilec prejme pravico do prebivanja v Franciji za 10 let (resident card). Če mu je priznana le subsidiarna zaščita, pa dobi dovoljenje za enoletno bivanje v Franciji (temporary residence card). Če je prošnja za azil oziroma subsidiarno zaščito zavrnjena, mora v 30 dneh zapustiti ozemlje Francije (ECPRD 2666).
Prosilci za azil so lahko ves čas obravnave prošnje deležni začasne denarne pomoči (temporaire d'attente – ATA), ki je odvisna tudi od tega, kje so nastanjeni, in ali so z družino. Deležni so pravice do zdravstvene oskrbe, lahko zaprosijo za delovno dovoljenje pristojne oblasti v departmaju, kjer imajo začasno bivališče (avtomatično jim ne pripada, odvisno tudi od razmer na trgu dela). Otroci med 6. in 16. letom morajo obiskovati osnovno šolo. V nekaterih departmajih se lahko prosilci za azil udeležijo tečajev francoskega jezika, ki jih organizirajo nevladne organizacije. Njihova udeležba
8
je prostovoljna - za razliko od drugih tujcev - imigrantov, ki so se obvezni naučiti francoskega jezika in se spoznati s francosko kulturo (ECPRD 2823 in 2819).
Nekoliko drugače obveznosti pa imajo begunci, preseljeni iz drugih držav (resettled refugees), ki jih Francija sprejme v dogovoru z UNHCR. Po prihodu v Francijo, naseljeni begunci opravijo intervju, na katerem se preveri njihovo ustno in pisno poznavanje francoščine. Če njihova raven poznavanja francoskega jezika ni zadostna, so se dolžni udeležiti brezplačnega tečaja francoskega jezika (največ 400 ur). Vsi naseljeni begunci se morajo udeležiti tudi učnega programa državljanske vzgoje "Življenje v Franciji" (6-7 ur), s poudarkom na vrednotah Francoske republike (sekularizem, enakost spolov, temeljne svoboščine in izobraževalni sistem) ter na organizaciji in delovanju francoske države in njenih institucij. Na koncu intervjuja morajo naseljeni begunci podpisati pogodbo o sprejemu in vključevanju (CAI), v kateri se obvežejo, da se bodo udeležili natančno določenih jezikovnih tečajev in programa državljanske vzgoje.
Drugi posebni integracijski programi za naseljene begunce niso predvideni. Določeno individualno pomoč jim ponujajo nevladne organizacije (pomoč pri upravnih postopkih, pri iskanju zaposlitve, stanovanja itd). Pomoč nevladnih organizacij je delno financirana s strani Ministrstva za notranje zadeve in Evropskega sklada za begunce.
Kot tudi drugi francoski državljani so naseljeni begunci upravičeni do mesečne denarne socialne pomoči in splošnega zdravstvenega zavarovanja.
5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona
Predlagani zakon ne bo imel drugih posledic.
II. BESEDILO ČLENOV
1. člen
V Zakonu o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo, 98/11, 83/12, 111/13 in 114/13) se v prvem odstavku 3. člena 24. točka spremeni tako, da se glasi:
»24. kaznivo dejanje pomeni kaznivo dejanje, ki je kot kaznivo dejanje predpisano v Republiki Sloveniji;«.
V prvem odstavku 3. člena se doda nova 25. točka, ki se glasi:
»25. prekršek pomeni prekršek, ki je kot prekršek predpisan v Republiki Sloveniji.«.
2. člen
V prvem odstavku 5. člena se tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
» - obstaja utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje;«.
V prvem odstavku 5. člena se doda zadnja alineja, ki se glasi:
9
» - obstaja utemeljen sum, da je storil prekršek.«.
V drugem odstavku se druga alineja spremeni tako, da se glasi:
» - obstaja utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje ali prekršek;«.
3. člen
V 14. členu se črta tretji odstavek.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
4. člen
Besedilo 31. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pristojni organ prve stopnje v postopku odloči v 30 dneh od prejema prošnje.
(2) Prosilec za mednarodno zaščito mora predložiti listine, iz katerih izhaja resničnost podatkov, ki jih navaja v prošnji, v kolikor je te podatke mogoče dokazovati z listinami. V kolikor teh podatkov ni mogoče dokazovati z listinami, mora navesti in dokazati razloge, da dokazovanje ni mogoče ter na drug način dokazati resničnost podatkov.«.
5. člen
Besedilo 35. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Tujec, ki želi vstopiti v Republiko Slovenijo, mora takoj pri pristojnem organu izraziti namen za vložitev prošnje in hkrati navesti razloge za vložitev prošnje. Prošnjo mora vložiti v roku 3 dni od vstopa v Republiko Slovenijo, pri čemer ne more uveljavljati razlogov, ki jih ni navedel, ko je izrazil namen za vložitev prošnje.«.
6. člen
V 44.a členu se črtata tretji in četrti odstavek.
7. člen
Drugi odstavek 47. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na prejšnji odstavek so pri osebnem razgovoru lahko prisotni zakoniti zastopnik, pooblaščenec prosilca in oseba, ki pozna jezik države, iz katere prosilec izhaja in njegove značilnosti ter je seznanjen z okoliščinami države, iz katere prosilec izhaja. Pri osebnem razgovoru je lahko prisoten tudi predstavnik Visokega komisariata«.
10
8. člen
V prvem odstavku 55. člena se 5. točka spremeni tako, da se glasi:
»5. prosilec brez utemeljenega razloga ni izrazil namena za vložitev prošnje ob vstopu v Republiko Slovenijo pri pristojnem organu, če je za to imel možnost;«.
V prvem odstavku se za 15. točko doda nova 16. točka, ki se glasi:
»16. če obstaja utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje ali prekršek.«.
9. člen
Drugi odstavek 70. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Letno kvoto oseb, ki se jim na podlagi prejšnjega odstavka lahko prizna status begunca, določi Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije.«
10. člen
Prvi odstavek 73.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ne glede na določbe tega poglavja lahko Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije določi število oseb, ki jim je bila mednarodna zaščita že priznana v drugi državi članici Evropske unije, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje mednarodne zaščite po tem zakonu in ki jih bo Republika Slovenija sprejela zaradi delitve bremen med državami članicami Evropske unije.«
11. člen
V prvem odstavku 78. člena se črtata peta in enajsta alineja.
12. člen
Črta se 79.a člen.
13. člen
V drugem odstavku 80.b člena se črta tretja alineja.
14. člen
V 80. c členu se črta 7. odstavek.
15. člen
V 83. členu se črtata četrti in peti odstavek.
11
16. člen
V prvem odstavku 89. člena se četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
» - zagotovljene namestitve in prehrane;«.
V prvem odstavku se črta šesta alineja.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Družinski člani osebe, ki ji je bila priznana mednarodna zaščita, lahko zaprosijo za priznanje statusa do mednarodne zaščite na podlagi združitve družine, ko pridobi oseba petkrat zaporedoma pravico do začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji. Prosilci za priznanje statusa mednarodne zaščite na podlagi združitve družine morajo predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev, da imajo zagotovljeno prebivališče in zagotovljen vir preživljanja ter nastanitev.«.
17. člen
Prvi odstavek 91. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Osebi, ki ji je v Republiki Sloveniji priznan status begunca, odločba o priznanju statusa z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji za čas enega leta. V kolikor ta oseba po preteku enega leta od vročitve odločbe še vedno izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito in opravi preizkus znanja po 100. členu tega zakona ter zaprosi za podaljšanje statusa begunca, se izda osebi odločba o podaljšanju statusa begunca za nadaljnjo eno leto, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji. Oseba lahko po preteku obdobja iz prejšnjega stavka in vsakega naslednjega enoletnega obdobja zaprosi za podaljšanje statusa begunca za naslednje leto, če še vedno izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito in s tem pridobi tudi dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji za to obdobje.«.
18. člen
92.b člen se spremeni tako, da se glasi:
»Sankcija za težje kršitve hišnega reda je odvzem statusa begunca ali odvzem statusa subsidiarne oblike zaščite s strani pristojnega organa na podlagi sklepa iz 1. odstavka 92.c člena.«.
19. člen
V 92.c členu se črtajo drugi, tretji in četrti odstavek.
Odstavki v nadaljevanju se preštevilčijo.
20. člen
92.č člen se črta.
12
21. člen
93. člen se spremeni tako, da se glasi:
»93. člen
(zagotavljanje namestitve in prehrane)
(1) Oseba s priznano mednarodno zaščito je upravičena do zagotavljanja namestitve in prehrane eno leto od dneva pridobitve statusa.
(2) Osebi iz prvega odstavka tega člena, ki ima status dijaka ali študenta in v Republiki Sloveniji nima zavezancev za preživljanje, se obdobje upravičenosti do namestitve in prehrane podaljša za čas rednega šolanja, vendar ne dlje kot do dopolnjenega 26. leta starosti.
(3) Oseba iz prvega odstavka tega člena, ki je kot mladoletnik brez spremstva bivala v posebni, za mladoletnike primerni nastanitvi in je medtem postala polnoletna, je eno leto po preteku bivanja v tej nastanitvi upravičena do zagotavljanja namestitve in prehrane.
(4) Sredstva za zagotavljanje namestitve in prehrane zagotavlja ministrstvo.
(5) Postopek ter način zagotavljanja namestitve in prehrane se določita s predpisom iz drugega odstavka 89. člena tega zakona.
22. člen
95. člen se črta.
23. člen
V 100. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Osebo s priznano mednarodno zaščito mora podpisati pogodbo o pravicah in dolžnostih osebe, ki ji je bila priznana mednarodna zaščita iz tega zakona. V pogodbi se določi tudi obveznost obiskovanja programa učenja slovenskega jezika in seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo. Po opravljenem programu oseba pristopi k preizkusu znanja pridobljenega na podlagi tega programa. Programske vsebine iz tega odstavka se določijo v katalogu znanja, ki ga pripravi ministrstvo, pristojno za izobraževanje. Pravila in merila za uspešno opravljen preizkus iz tega odstavka določi ministrstvo, pristojno za izobraževanje s pravilnikom.«.
V 100. členu se v 2. odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi:« - dohodkih in drugih prejemkih ter premoženju;«.
V 100. členu se v 2. odstavku črta druga alineja, tretja alineja pa se spremeni tako, da se glasi:« opravljanju preizkusa znanja slovenskega jezika, uspešnosti šolanja na vseh stopnjah izobraževanja ter o poteku izobraževanja po 2. odstavku tega člena;«.
13
24. člen
V prvem odstavku 107. člena se doda nova prva alineja, ki se glasi:
» - če po preteku enega leta od vročitve odločb iz 1. odstavka 91. člena ne izpolnjuje več pogojev za priznanje statusa begunca, ali«.
25. člen
V prvem odstavku 108. člena se peta alineja spremeni tako, da se glasi:
» - po pravnomočni obsodbi za kaznivo dejanje.«
Drugi odstavek 108. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če se med postopkom podelitve mednarodne zaščite ugotovijo dejstva iz četrte ali pete alineje prejšnjega odstavka ali oseba stori prekršek, se statusa begunca prosilcu ne prizna.«.
26. člen
Drugi odstavek 112.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Beguncu se izda dovoljenje za začasno prebivanje kot samostojna listina z veljavnostjo enega leta.«
V sedmem odstavku se črta besedna zveza »krajšo od desetih let«.
Deveti odstavek se črta.
27. člen
V 120. členu se črta enajsta točka.
V dvanajsti točki se črta beseda »začasnega«.
V šestnajsti točki se črta beseda »stalnega ali začasnega«.
28. člen
V 127. členu se v četrtem odstavku črtajo besedna zveza »o prejeti finančni pomoči iz 83. člena,«.
14
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29. člen
Vsi postopki, začeti po Zakonu o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 98/11 – odločba US, 83/12, 111/13, 114/13 – odločba US in 82/15 – odl. US), se nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona.
30. člen
Minister uskladi Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito (Uradni list RS, št. 68/11, 42/12 in 64/14) z določbami tega zakona v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
31. člen
Vlada Republike Slovenije uskladi Uredbo o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam s priznano mednarodno zaščito (Uradni list RS, št. 55/111 in 36/14) z določbami tega zakona v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
32. člen
Vlada Republike Slovenije mora predlagati kvoto iz 8. člena v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
33. člen
Programske vsebine in merila ter kriteriji za preizkus znanja iz 18. člena tega zakona se določijo v roku enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
34. člen
Zakon začne veljati in se uporabljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
15
III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV
K 1. členu
S predlogom se v okviru določila, ki določa pojme opredeljuje kaznivo dejanje in prekršek za potrebe tega zakona. Menimo, da je potrebno upoštevati vsa kazniva dejanja, ki so kot kazniva dejanja predpisana v Republiki Sloveniji in prekrške, ki so kot prekrški predpisani v Republiki Sloveniji.
K 2. členu
S tem členom se zaostri okoliščine, po katerih se status begunca ali subsidiarne zaščite ne priznata, zgolj v kolikor obstaja utemeljen sum, če je oseba na območju Republike Slovenije storila kaznivo dejanje ali prekršek. Standard utemeljenega suma za priznanje statusa je za nekatera kazniva dejanja v tem členu že določen in ne predstavlja nedopustnega posega v domnevo nedolžnosti. O tem odloča pristojni organ za priznanje statusa ali zaščite v okviru predhodnega vprašanja.
K 3. členu
Menimo, da je pomembno, da ima Visoki komisariat glede na svojo vlogo in položaj dostop do podatkov iz tega člena brez soglasja prosilca.
K 4. členu
V tem členu se skrajšuje roke za odločanje v postopkih po tem zakonu (za priznanje statusa mednarodne zaščite), in sicer na razumno raven. Menimo, da je potrebno opredeliti rok določneje, ne zgolj na najkrajši možni čas. Zato predlagamo rok, ki sledi tudi zakonu, ki ureja upravni postopek – ko je potrebno izvesti ugotovitveni postopek.
K 5. členu
V tem členu se predlaga, da mora tujec, ki je zakonito ali nezakonito vstopil v Slovenijo, takoj ko je možno pri pristojnem organu izraziti namen za vložitev prošnje in navesti razloge. Potem pa v roku 3 dneh samo na podlagi teh razlogov lahko vloži prošnjo. Pristojni organ torej pridobi tudi novo dolžnost zbiranja podatkov, kar pomeni, da mora po uradni dolžnosti o tem osebo seznaniti.
K 6. členu
Črta se obvezno soglasje za določitev starosti mladoletnika brez spremstva preko zdravniškega pregleda v kolikor obstaja sum, da zavaja o svoji starosti. Namen te določbe je bil do sedaj povsem izničen, saj tisti, ki o svoji starosti zavaja, da bi pridobil boljše pogoje po zakonu, v nobenem primeru ne bo pristal na test starosti in za to navedel neke izmišljene razloge, ki jih niti ni mogoče preveriti.
K 7. členu
V tem členu se predlaga, da je glede na pomen in naravo Visokega komisariata pomembno, da je pri osebnem razgovoru lahko prisoten predstavnik Visokega komisariata, pri čemer ni potrebno soglasje prosilca. Obenem predlagamo, da je zaradi ugotovitve dejanskega stanja pri osebnem razgovoru potrebna prisotnost osebe, ki pozna jezik države, iz katere izhaja prosilec, njegova narečja, raznolikost jezika in države ter tudi okoliščine stanja v državi, iz katere prosilec izhaja, da ne bo prišlo do zlorab pri pridobitvi statusa mednarodne zaščite. Ta oseba bi bila prisotna poleg tolmača.
K 8. členu
V tem členu gre za uskladitev s 1., 2. in 5. členom.
16
K 9. členu
S tem členom se spreminja drugi odstavek 70. člena veljavnega zakona, ki določa letno kvoto oseb za priznanje statusa begunca. Menimo, da bi bilo primerneje, da kvoto določi Državni zbor na predlog vlade.
K 10. členu
S tem členom se določa, da lahko Državni zbor na predlog vlade določi število oseb, ki jim je bila mednarodna zaščita priznana že v drugi državi članici Evropske unije, ki izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite po tem zakonu in ki jih bo Republika Slovenija sprejela zaradi delitve bremen med državami članicami Evropske unije.
K 11. členu
S tem členom se ukinja pravica prosilca do finančne pomoči v primeru nastanitve na zasebnem naslovu in pravica do žepnine.
K 12. členu
Ker se je v prejšnjem členu črtalo pravico do žepnine, se črta tudi ta člen.
K 13. in 14. členu
Črta se sankcija neizplačila žepnine in postopki v zvezi s tem.
K 15. členu
Odstavka se črtata, ker se namesto finančne pomoči v 78. členu uvaja pravica do namestitve in prehrane.
K 16. členu
Ker se črtata enkratna denarna pomoč in denarno nadomestilo za zasebno nastanitev ter uvaja pravica do namestitve in prehrane, sprememba temu tudi sledi.
Hkrati se uvaja tudi pravica do združitve družinskih članov na način, da mora oseba, s katero se želijo združiti, imeti že petkrat priznano pravico do mednarodne zaščite po predlagani spremembi prvega odstavka 91. člena, razpolagati mora s sredstvi za preživljanje družine in njeno nastanitvijo.
K 17. členu
S tem členom se določa, da se status begunca prizna z odločbo najprej za eno leto. S tem pridobi tudi dovoljenje za začasno bivanje. V kolikor oseba izpolnjuje pogoje še naprej, se ji prizna status za dodatno leto, če za to zaprosi in opravi preizkus znanja po 100. členu zakona. Po tem obdobju lahko vsako leto zaprosi za podaljšanje statusa begunca, če izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito.
K 18. členu
S tem členom se opredeljuje sankcije za težje kršitve, pri čemer se te usklajujejo s spremembami na področju pravic oseb s priznano mednarodno zaščito.
K 19. členu
Črtajo se določbe glede sankcij za težje kršitve tako, da se upošteva nova sankcija s tem predlogom.
K 20. členu
Črta se pravica do enkratne denarne pomoči.
17
K 21. členu
Opredeli se pravica do zagotavljanja namestitve in prehrane. Podrobnejša merila in postopek uredi vlada z uredbo. Mladoletnim osebam se zagotovi večji obseg uživanja pravice.
K 22. členu
S tem členom se črta socialne prejemke oseb s priznano mednarodno zaščito.
K 23. členu
Oseba s priznano mednarodno zaščito mora podpisati pogodbo o izobraževanju z namenom, da se ji olajša bivanje v okolju, ki ji nudi pravico do mednarodne zaščite. Pogodba vsebuje pravice in dolžnosti osebe, ki ji je bila priznana mednarodna zaščita iz tega zakona. V pogodbi se določi tudi obveznost obiskovanja programa učenja slovenskega jezika in seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo, ustavno ureditvijo in izpit iz tega področja. Programske vsebine iz prejšnjega stavka se določijo v katalogu znanja, ki ga pripravi ministrstvo, pristojno za izobraževanje, vključno z merili za uspešno opravljen preizkus znanja. Če oseba s priznano mednarodno zaščito ne izpolni pogodbenih obveznosti ne more zaprositi za podaljšanje statusa begunca. Določi se tudi uskladitev z ostalimi spremembami zakona.
K 24. členu
S tem členom se posega v določbo, ki ureja razloge za prenehanje statusa mednarodne zaščite. Opredeljuje se, da status preneha, če po preteku enega leta od vročitve odločbe ne izpolnjuje več pogojev za priznanje statusa begunca.
K 25. členu
S tem členom se posega v določbo, ki ureja razloge za odvzem statusa mednarodne zaščite. Opredeljuje se, da preneha po pravnomočni obsodbi za kaznivo dejanje in prekršek.
K 26. členu
S tem členom se sledi spremembi v 13. členu. Beguncu se izda dovoljenje za prebivanje kot samostojna listina z veljavnostjo enega leta, če ima do tega pravico. V kolikor po preteku enega še vedno izpolnjuje pogoje, se mu izda dovoljenje za vsako nadaljnje leto, če še vedno izpolnjuje pogoje.
K 27. in 28. členu
Predlaga se črtanje kot uskladitev s spremembami.
K 29. členu
Gre za prehodno določbo, ki določa, da se vsi postopki, ki so se začeli po ZMZ, nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona.
K 30. členu
S to prehodno določbo se določa, da minister uskladi Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito z določbami tega zakona v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
K 31. členu
S to prehodno določbo se določa, da Vlada RS uskladi Uredbo o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam s priznano mednarodno zaščito z določbami tega zakona v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
K 32. členu
S tem členom se določa, da Vlada RS predlaga kvoto iz 8. člena v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
18
K 33. členu
S tem členom se določa, da se programske vsebine iz 18. člena tega zakona določijo v roku dveh mesecev od uveljavitve tega zakona.
K 34. členu
Člen določa veljavnost in uporabo predlaganega zakona.
19
IV. ČLENI, KI SE SPREMINJAJO
3. člen
(opredelitev pojmov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. Ženevska konvencija je Konvencija o statusu beguncev, podpisana v Ženevi 28. julija 1951 in Protokol o statusu beguncev, podpisan v New Yorku 31. januarja 1967 (Uradni list RS – MP, št. 9/92);
2. prošnja za mednarodno zaščito je prošnja, s katero državljan tretje države ali oseba brez državljanstva zaprosi za zaščito po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: prošnja);
3. pristojni organ je ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ki po tem zakonu vodi postopke na prvi stopnji;
4. ministrstvo je ministrstvo, pristojno za notranje zadeve;
5. minister je minister oziroma ministrica, pristojna za notranje zadeve;
6. uradna oseba je oseba, ki je zaposlena pri pristojnem organu;
7. prosilec za mednarodno zaščito ali prosilka za mednarodno zaščito (v nadaljnjem besedilu: prosilec) je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je v Republiki Sloveniji podal popolno prošnjo za mednarodno zaščito;
8. vlagatelj namere ali vlagateljica namere za podajo prošnje za mednarodno zaščito (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj namere) je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je v Republiki Sloveniji in je pred uradnimi organi prvič izrazil namen podati prošnjo za mednarodno zaščito;
9. begunec ali begunka (v nadaljnjem besedilu: begunec) je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki mu je priznana zaščita iz drugega odstavka prejšnjega člena;
10. oseba, ki ji je priznana subsidiarna zaščita, je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki mu je priznana zaščita iz tretjega odstavka prejšnjega člena;
11. oseba, ki ji je priznana mednarodna zaščita, je oseba, ki ji je priznan status begunca ali subsidiarna zaščita;
12. tretja država je država, ki ni članica Evropske unije;
13. državljan Evropske unije ali državljanka Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: državljan Evropske unije) je oseba, ki ima državljanstvo ene od držav članic Evropske unije;
14. tujec ali tujka (v nadaljnjem besedilu: tujec) je oseba, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, razen državljanov Evropske unije, prosilcev in oseb s priznano mednarodno zaščito;
15. izvorna država je država, katere državljanstvo ima državljan tretje države, ali država, v kateri je oseba brez državljanstva imela svoje običajno prebivališče;
16. običajno prebivališče se za izvajanje tega zakona šteje prebivališče, kjer oseba živi vsaj eno leto, ima središče svojih življenjskih interesov, tam preživlja večino svojega nočnega počitka in ima tam shranjene svoje osebne stvari;
17. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) (v nadaljnjem besedilu: Visoki komisariat) je medvladna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1950 z namenom zagotavljanja zaščite in iskanja trajnih rešitev za begunce;
18. oseba brez državljanstva je oseba, ki je nobena država, v skladu s svojo zakonodajo, ne priznava za svojega državljana;
19. mladoletnik ali mladoletnica (v nadaljnjem besedilu: mladoletnik) je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, mlajša od 18 let;
20. mladoletnik brez spremstva ali mladoletnica brez spremstva (v nadaljnjem besedilu: mladoletnik brez spremstva) je mladoletnik, ki je na ozemlju Republike Slovenije brez staršev ali zakonitih zastopnikov;
21. azilni dom ali njegova izpostava je objekt ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, namenjen nastanitvi prosilcev za mednarodno zaščito;
20
22. integracijska hiša je objekt ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, namenjen nastanitvi oseb s priznano mednarodno zaščito;
23. hudo kaznivo dejanje nepolitične narave pomeni kaznivo dejanje nepolitične narave, za katero je v Republiki Sloveniji predpisana kazen zapora, daljša od treh let;
24. hudo kaznivo dejanje pomeni kaznivo dejanje, za katero je v Republiki Sloveniji predpisana kazen zapora, daljša od treh let.
5. člen
(izključitev)
(1) Status begunca se ne prizna prosilcu, če:
- že uživa pomoč ali zaščito organov in agencij Združenih narodov, razen Visokega komisariata;
- so mu pristojni organi Republike Slovenije priznali enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo državljani Republike Slovenije;
- obstaja utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje proti miru, vojni zločin ali zločin proti človeštvu, kot jih določajo mednarodni akti;
- obstaja utemeljen sum, da je pred vstopom v Republiko Slovenijo storil hudo kaznivo dejanje nepolitične narave v drugi državi, tudi če je bilo storjeno zaradi domnevno političnih ciljev;
- obstaja utemeljen sum, da je storil dejanja, ki nasprotujejo namenom in načelom Združenih narodov, določenim v Preambuli in v 1. in 2. členu Ustanovne listine Združenih narodov.
(2) Subsidiarne zaščite se ne prizna prosilcu, če obstaja utemeljen sum, da:
- je storil kaznivo dejanje proti miru, vojni zločin ali zločin proti človeštvu, kot so opredeljeni v mednarodnih pogodbah ali predpisih ki določajo takšna kazniva dejanja;
- je storil hudo kaznivo dejanje;
- je storil dejanja, ki nasprotujejo namenom in načelom Združenih narodov, določenim v Preambuli in v 1. in 2. členu Listine Združenih narodov;
- predstavlja nevarnost za varnost Republike Slovenije.
(3) Za dejanja, določena v tretji, četrti in peti alineji prvega odstavka tega člena, in za dejanja iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi dejanja napeljevanja in druge oblike udeležbe pri kaznivih dejanjih.
(4) Subsidiarna zaščita se ne prizna prosilcu, ki je pred sprejemom v Republiko Slovenijo storil eno ali več kaznivih dejanj, za katere je v Republiki Sloveniji zagrožena zaporna kazen in če je zapustil izvorno državo izključno zato, da bi se izognil sankcijam, ki so posledica teh dejanj.
14. člen
(vloga Visokega komisariata)
(1) Visoki komisariat od pristojnega organa pridobiva podatke in informacije o:
- stanju na področju mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji;
- uporabi in izvajanju Ženevske konvencije in drugih mednarodnih aktov v zvezi z mednarodno zaščito;
- zakonih, predpisih in drugih splošnih pravnih aktih, ki veljajo ali so v pripravi na področju mednarodne zaščite.
(2) Visoki komisariat ima pravico dostopa do:
- oseb iz 8. točke 3. člena tega zakona in prosilcev na ozemlju Republike Slovenije in v tranzitnih območjih letališč in pristanišč;
- podatkov o številu vloženih prošenj in poteku postopkov;
21
- izdanih odločitev v teh postopkih.
(3) Pogoj za izvajanje druge in tretje alineje prejšnjega odstavka je podano soglasje prosilca.
(4) Določbe o delovanju Visokega komisariata v Republiki Sloveniji za izvajanje tega zakona veljajo tudi za organizacije, ki delujejo v imenu Visokega komisariata na ozemlju Republike Slovenije. O prenosu nalog in načinu ter obsegu delovanja organizacije v Republiki Sloveniji, Visoki komisariat obvesti pristojni organ. O prenosu nalog in medsebojnih razmerjih delovanja Visoki komisariat in organizacija lahko skleneta sporazum.
31. člen
(rok za odločitev)
(1) Pristojni organ prve stopnje v postopku odloči v najkrajšem možnem času, razen če bi to vplivalo na ustreznost in celovitost obravnavanja.
(2) Če pristojni organ v šestih mesecih ne more odločiti o prošnji, pisno obvesti prosilca o zamudi in razlogih za zamudo ter napove, v kakšnem roku lahko pričakuje izdajo odločitve.
35. člen
(vstop v Republiko Slovenijo)
Tujec, ki je zakonito ali nezakonito vstopil v Republiko Slovenijo, mora v najkrajšem možnem času izraziti namen za vložitev prošnje. V primeru nezakonitega vstopa se prosilca ne obravnava za prekršek nezakonitega prehoda državne meje.
44.a člen
(določitev starosti mladoletnika brez spremstva)
(1) V okviru obravnavanja prošnje lahko pristojni organ za določitev starosti mladoletnika brez spremstva odredi pregled. Pregled se izvede z izvedencem medicinske stroke.
(2) Mladoletnika brez spremstva in njegovega zakonitega zastopnika se mora pisno obvestiti o možnosti določitve starosti s pregledom, in sicer v jeziku, ki ga razume. Obvestilo mora vključevati podatke o načinu pregleda in o možnih posledicah rezultata pregleda v zvezi z obravnavanjem njegove prošnje ter o posledicah neutemeljene odklonitve takšnega pregleda.
(3) Pregled za določitev starosti mladoletnika brez spremstva se lahko opravi samo, če mladoletnik brez spremstva in njegov zakoniti zastopnik v to pisno privolita.
(4) Če mladoletnik brez spremstva in njegov zakoniti zastopnik brez utemeljenih razlogov ne privolita v pregled za določitev starosti mladoletnika brez spremstva, se mladoletnik brez spremstva v zvezi z obravnavo njegove prošnje šteje kot polnoleten.
(5) Če po opravljenem pregledu še vedno obstaja dvom, ali je prosilec mladoleten ali polnoleten, se šteje, da je prosilec mladoleten.
(6) Odločitev o zavrnitvi prošnje, ki jo je vložil mladoletnik brez spremstva, ki je odklonil pregled, ne sme temeljiti izključno na tej odklonitvi.
22
47. člen
(pravila osebnega razgovora)
(1) Pri osebnem razgovoru je javnost vedno izključena.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so pri osebnem razgovoru lahko prisotni zakoniti zastopnik in pooblaščenec prosilca. Ob soglasju prosilca je lahko prisoten tudi predstavnik Visokega komisariata.
(3) Na prosilčevo izrecno željo je lahko prisotna tudi oseba, ki si jo v pomoč ali podporo izbere prosilec.
(4) Uradna oseba, ki vodi postopek, lahko ob soglasju prosilca dovoli, da je pri osebnem razgovoru navzoča tudi druga uradna oseba ali delavec pristojnega organa ter znanstveni delavci, študenti in javni delavci, če ima to pomen za znanstveno delo in institucijo.
(5) Pred pričetkom osebnega razgovora je treba vse prisotne opozoriti na zaupnost postopka po tem zakonu in na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(6) Uradna oseba vodi osebni razgovor na način, ki omogoča prosilcu, da lahko razloge za svojo prošnjo celovito predstavi. Način vodenja osebnega razgovora je treba prilagoditi prosilčevi osebnosti in upoštevati osebne in splošne okoliščine, vključno s kulturnim poreklom in morebitno pripadnostjo prosilca ranljivim skupinam.
(7) Pri osebnem razgovoru niso dovoljena vprašanja, v katerih je že nakazano, kako je treba odgovoriti, kakor tudi ne vprašanja, ki izhajajo iz predpostavke, da je prosilec povedal nekaj, česar v resnici ni povedal.
55. člen
(razlogi za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku)
(1) Pristojni organ lahko v pospešenem postopku obravnavano prošnjo kot očitno neutemeljeno zavrne, če:
1. iz nje nedvoumno izhaja, da je prosilec prišel v Republiko Slovenijo izključno iz ekonomskih razlogov;
2. je prosilec pri vložitvi prošnje navajal le dejstva, ki so nepomembna ali zanemarljiva za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po tem zakonu;
3. je očitno, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, kot jih določata 26. in 28. člen tega zakona;
4. prosilec lažno predstavi razloge, na katere se sklicuje, predvsem kadar so njegove navedbe nekonsistentne, protislovne, malo verjetne, nezadostne in v nasprotju z informacijami o izvorni državi iz osme alineje 23. člena tega zakona;
5. prosilec brez utemeljenega razloga ni izrazil namena za vložitev prošnje v najkrajšem možnem času, če je za to imel možnost;
6. je prosilec vložil prošnjo samo zato, da bi odložil ali onemogočil odstranitev iz države;
7. prosilec zavrača odvzem prstnih odtisov ali izvedbo fotografiranja;
8. je prosilec utemeljeval prošnjo na podlagi lažne istovetnosti ali ponarejenih dokumentov ali je zamolčal pomembne podatke ali dokumente o svoji istovetnosti ali državljanstvu;
9. je prosilec namerno uničil ali odsvojil potno listino, osebni dokument s fotografijo, ki izkazuje njegovo istovetnost ali državljanstvo ali drug dokument s fotografijo, ki lahko pomaga pri izkazovanju njegove istovetnosti ali državljanstva;
10. je prosilec namerno uničil ali odsvojil druge dokumente (listine, vozovnice, potrdila), ki bi bili lahko pomembni za ugotavljanje njegove istovetnosti, državljanstva ali upravičenosti do priznanja mednarodne zaščite;
11. prosilec kljub svojemu zagotovilu brez opravičljivega razloga v določenem roku ni priskrbel dokumentacije in podatkov iz četrte alineje 23. člena tega zakona;
23
12. je prosilec vložil še eno prošnjo, v kateri je brez opravičljivega razloga navedel druge osebne podatke;
13. prosilec prihaja iz varne izvorne države iz 65. člena tega zakona;
14. prosilec s kaznivim dejanjem lahko ogrozi nacionalno varnost ali javni red države in mu je bil zaradi navedenih razlogov izdan izvršilni naslov za zapustitev države kot stranska kazen ali je bila ta kazen že izvršena, rok za prepoved vstopa v Evropsko unijo pa še ni potekel;
15. je prosilec prikril, da je pred tem že vložil prošnjo v drugi državi, še zlasti če pri tem uporablja napačne podatke o istovetnosti.
(2) Prošnja za mednarodno zaščito se ne more zavrniti v pospešenem postopku zgolj na podlagi 5. točke prejšnjega odstavka tega člena.
70. člen
(opredelitev letne kvote)
(1) Status begunca se lahko prizna tudi državljanom tretjih držav in osebam brez državljanstva, ki so v Republiko Slovenijo sprejeti na podlagi letne kvote.
(2) Letno kvoto oseb, ki se jim na podlagi prejšnjega odstavka lahko prizna status begunca, določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva.
(3) Pri pripravi predloga iz prejšnjega odstavka ministrstvo upošteva svetovne migracijske trende, krizna žarišča v svetu, integracijske zmogljivosti Republike Slovenije in druge pomembne okoliščine.
(4) Vlada Republike Slovenije izda predpis, s katerim določi način izvedbe preselitve oseb v Republiko Slovenijo, ki so vanjo sprejete na podlagi postopkov iz tega poglavja.
73.a člen
(delitev bremen med državami članicami Evropske unije)
(1) Ne glede na določbe tega poglavja lahko Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva določi število oseb, ki jim je bila mednarodna zaščita že priznana v drugi državi članici Evropske unije, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje mednarodne zaščite po tem zakonu in ki jih bo Republika Slovenija sprejela zaradi delitve bremen med državami članicami Evropske unije.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka pristojni organ dejansko stanje ugotavlja na podlagi dokumentacije, ki jo pridobi država članica iz prejšnjega odstavka, in na podlagi prošnje iz 43. člena tega zakona.
(3) Če pristojni organ ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, ravna v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 52. člena tega zakona in osebam iz prvega odstavka tega člena prizna mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji.
78. člen
(pravice prosilcev)
(1) Prosilec ima pravico do:
- prebivanja v Republiki Sloveniji;
- spremljanja postopka v jeziku, ki ga razume;
- informiranja;
- osnovne oskrbe v primeru nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi;
- finančne pomoči v primeru nastanitve na zasebnem naslovu;
- brezplačne pravne pomoči v postopkih iz drugega odstavka 13. člena tega zakona, in sicer s pomočjo enega svetovalca za begunce;
- nujnega zdravljenja;
24
- izobraževanja;
- dela in zaposlovanja;
- humanitarne pomoči;
- žepnine.
(2) Pravice iz prejšnjega odstavka prosilec pridobi z vložitvijo popolne prošnje in trajajo do izvršljivosti odločitve pristojnega organa oziroma najdlje do pravnomočnosti odločitve.
(3) Minister v soglasju z ministri, pristojnimi za zdravje, delo, socialne zadeve ter za izobraževanje, predpiše podrobnejše pogoje in načine za zagotavljanje pravic iz 15. člena tega zakona in pravic iz prvega odstavka tega člena, razen pravice iz šeste alineje.
79.a člen
(pravica do žepnine)
(1) Prosilec, ki je nastanjen v azilnem domu ali njegovi izpostavi in je brez lastnih sredstev za preživljanje, je enkrat na mesec upravičen do žepnine.
(2) Do žepnine ni upravičen prosilec, ki prejema finančno pomoč v skladu s 83. členom tega zakona, ali prosilec, ki ima lastna sredstva za preživljanje.
(3) Višino žepnine na predlog ministrstva določi Vlada Republike Slovenije.
(4) Način izplačevanja žepnine določi minister v predpisu iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona.
80.b člen
(ukrepi ob kršitvah hišnega reda)
(1) Za lažje kršitve hišnega reda se izrečeta pisni opomin ali začasna odprava izdaje dovolilnice iz petega odstavka 80. člena tega zakona.
(2) Za težje kršitve hišnega reda se izrečejo:
- začasna odprava izdaje dovolilnice iz petega odstavka 80. člena tega zakona ali
- trajna odprava izdaje dovolilnice iz petega odstavka 80. člena tega zakona ali
- neizplačilo žepnine za obdobje enega meseca, in
- povrnitev morebitne škode.
83. člen
(razselitev izven azilnega doma)
(1) Pristojni organ lahko po vložitvi prošnje v primeru izjemnih osebnih okoliščin prosilca razseli v druge primerne institucije, če mu ne more zagotoviti nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi.
(2) Pristojni organ lahko odobri prosilcu razselitev na zasebni naslov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- da je njegova istovetnost ugotovljena na podlagi drugega odstavka 43. člena tega zakona,
- da so mu na zasebnem naslovu zagotovljeni ustrezni pogoji za bivanje in
- da je bil z njim opravljen osebni razgovor.
25
(3) Ne glede na pogoja iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka lahko pristojni organ odobri razselitev na zasebni naslov prosilcu, pri katerem obstajajo utemeljeni zdravstveni razlogi ali drugi utemeljeni razlogi, ki jih ugotovi pristojni organ. Utemeljenost razlogov ugotavlja komisija, ki jo imenuje minister.
(4) Prosilcu, ki mu je odobrena razselitev na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, ki nima zagotovljene brezplačne osnovne oskrbe iz 79. člena tega zakona in mu pristojni organ ne more zagotoviti nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi ter nima lastnih sredstev za preživljanje, se dodeli finančna pomoč v višini, določeni s predpisom iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona, če nima na podlagi drugih predpisov drugih zavezancev, ki so ga dolžni preživljati.
(5) Če višina stroškov oskrbe in nastanitve v drugi primerni instituciji presega višino finančne pomoči, ki je dodeljena prosilcu iz prvega odstavka tega člena, razliko v stroških krije ministrstvo, če ni na podlagi drugega predpisa določen drug zavezanec za plačilo.
(6) Če prosilec samovoljno zapusti zasebni naslov, kjer je nastanjen, mora stanodajalec o tem nemudoma obvestiti pristojni organ.
(7) V primeru povečanega števila prosilcev lahko Vlada Republike Slovenije sprejme sklep, s katerim določi načine in pogoje nastanitve in oskrbe prosilcev.
(8) Pristojni organ lahko razveljavi odločitev, s katero je bila prosilcu odobrena razselitev na zasebni naslov na podlagi drugega in tretjega odstavka tega člena, če:
- je na podlagi drugih postopkov v Republiki Sloveniji ugotovljeno, da prosilec krši javni red Republike Slovenije, kar vključuje tudi delo in zaposlovanje na črno, ali
- pogoji bivanja na zasebnem naslovu zaradi spremenjenih okoliščin niso več ustrezni.
89. člen
(pravice osebe, ki ji je priznana mednarodna zaščita)
(1) Oseba, ki ji je priznana mednarodna zaščita, ima pravico do:
- pridobitve informacij o statusu, pravicah in dolžnostih oseb z mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji;
- prebivanja v Republiki Sloveniji;
- nastanitve v nastanitvenih zmogljivostih ministrstva;
- enkratne denarne pomoči in denarnega nadomestila za zasebno nastanitev;
- zdravstvenega varstva;
- socialnega varstva;
- izobraževanja;
- zaposlitve in dela;
- pomoči pri vključevanju v okolje.
(2) Vlada Republike Slovenije izda predpis, s katerim določi načine in pogoje za zagotavljanje pravic iz prejšnjega odstavka.
(3) Pravice iz prvega odstavka tega člena oseba pridobi z dnem vročitve odločbe iz prve alineje 52. člena tega zakona in prenehajo s pravnomočnostjo odločbe iz petega odstavka 106. člena, šestega odstavka 107. člena ali petega odstavka 109. člena tega zakona ali z dnem prenehanja statusa na podlagi sedmega in osmega odstavka 107. člena tega zakona.
26
91. člen
(prebivanje v Republiki Sloveniji)
(1) Osebi, ki ji je v Republiki Sloveniji priznan status begunca, odločba o priznanju statusa z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.
(2) Osebi, ki ji je v Republiki Sloveniji priznana subsidiarna zaščita, odločba o priznanju ali podaljšanju statusa z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, dokler traja ta zaščita, vendar ne manj kot za čas enega leta.
(3) Dovoljenje za prebivanje iz prvega in drugega odstavka tega člena ministrstvo izda v obliki, določeni z zakonom, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.
92.b člen
(ukrepi ob težjih kršitvah hišnega reda)
Za težje kršitve hišnega reda se izrečejo:
- pisni opomin,
- ukrep preselitve v druge nastanitvene zmogljivosti ministrstva,
- odpoved nastanitve v nastanitvenih zmogljivostih ministrstva,
- povrnitev škode.
92.c člen
(postopek izrekanja ukrepov)
(1) Pristojni organ izreka ukrepe zaradi kršitev hišnega reda s sklepom.
(2) Za prvo težjo kršitev hišnega reda se izreče pisni opomin.
(3) Če oseba s priznano mednarodno zaščito ponovi katero koli težjo kršitev, se ji izreče ukrep preselitve v druge nastanitvene zmogljivosti ministrstva.
(4) Po drugi ponovitvi katere koli težje kršitve se izreče ukrep odpovedi nastanitve v nastanitvenih zmogljivostih ministrstva.
(5) Ukrep povrnitve škode se izreče za težjo kršitev iz 5. točke drugega odstavka 92.a člena tega zakona na podlagi dejansko povzročene škode.
(6) Zoper sklepe iz prvega odstavka tega člena je mogoča pritožba v roku treh dni od vročitve. Pritožba se vloži pri vodji notranje organizacijske enote, pristojne za vključitev oseb s priznano mednarodno zaščito v novo okolje.
(7) Pritožba zoper sklep iz prvega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve.
(8) O izrečenih ukrepih zaradi kršitev hišnega reda se vodi evidenca, ki se hrani za čas, ko je oseba nastanjena v nastanitvenih zmogljivostih ministrstva.
92.č člen
(enkratna denarna pomoč)
(1) Oseba s priznano mednarodno zaščito je z dnem dokončne odločbe o priznanju statusa in z nastanitvijo v integracijski hiši ali na zasebnem naslovu upravičena do enkratne denarne pomoči, o kateri odloči pristojni organ po uradni dolžnosti z odločbo.
(2) Osnovna višina enkratne denarne pomoči je enaka višini minimalnega dohodka, določnega s sklepom o usklajenih višinah transferjev, ki so opredeljeni v nominalnih zneskih na podlagi zakona, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
27
(3) Višina enkratne denarne pomoči je odvisna od števila družinskih članov s priznano mednarodno zaščito in se določi v skladu z ustreznim odstotkom osnovnega zneska minimalnega dohodka, kakor je določeno v predpisu iz drugega odstavka 89. člena tega zakona.
93. člen
(denarno nadomestilo za nastanitev na zasebnem naslovu)
(1) Oseba s priznano mednarodno zaščito, ki je nastanjena na zasebnem naslovu in nima lastnih sredstev za preživljanje ali ji preživljanje ni zagotovljeno kako drugače, je tri leta od dneva pridobitve statusa upravičena do denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu.
(2) Osebi iz prejšnjega odstavka tega člena, ki je v prvem letu po pridobitvi statusa uveljavljala pravico do nastanitve v integracijski hiši ali drugih nastanitvenih zmogljivostih ministrstva, se obdobje upravičenosti do denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu skrajša za čas bivanja v integracijski hiši ali drugih nastanitvenih zmogljivostih ministrstva.
(3) Osebi iz prvega odstavka tega člena, ki ima status dijaka ali študenta in v Republiki Sloveniji nima zavezancev za preživljanje, se obdobje upravičenosti do denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu iz prvega odstavka tega člena podaljša za čas rednega šolanja, vendar ne dlje kot do dopolnjenega 26. leta starosti.
(4) Oseba iz prvega odstavka tega člena, ki je kot mladoletnik brez spremstva bivala v posebni, za mladoletnike primerni nastanitvi in je medtem postala polnoletna, je dve leti po preteku bivanja v tej nastanitvi upravičena do denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu.
(5) Oseba iz prvega odstavka tega člena, ki je na podlagi zakona, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev združila družino, je z dnem prihoda družinskih članov v Republiko Slovenijo upravičena do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev tudi za družinske člane.
(6) Sredstva za denarno nadomestilo za nastanitev na zasebnem naslovu zagotavlja ministrstvo.
(7) Postopek, višina, ter način dodelitve in izplačevanja denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu se določijo s predpisom iz drugega odstavka 89. člena tega zakona.
95. člen
(socialno varstvo oseb, ki jim je priznana mednarodna zaščita)
Osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita, so pri uveljavljanju pravic iz socialnega varstva izenačene z državljani Republike Slovenije. Sredstva za socialno varstvo oseb, ki jim je priznana mednarodna zaščita, zagotavlja ministrstvo, pristojno za socialne zadeve.
28
100. člen
(dolžnosti osebe, ki ji je priznana mednarodna zaščita)
(1) Oseba s priznano mednarodno zaščito mora spoštovati ustavno ureditev, zakone, predpise in druge splošne akte Republike Slovenije ter ukrepe državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti.
(2) Oseba, ki ji je priznana mednarodna zaščita, je dolžna organe, pristojne za pomoč pri vključevanju v okolje, obveščati o vseh spremembah, ki vplivajo na uveljavljanje njenih pravic in izvrševanje dolžnosti, zlasti pa o:
- pridobljeni denarni socialni pomoči, dohodkih in drugih prejemkih ter premoženju;
- opravljanju preizkusa znanja slovenskega jezika;
- uspešnosti šolanja na vseh stopnjah izobraževanja;
- zaposlitvi;
- spremembi naslova prebivališča;
- spremembi osebnega imena;
- spremembi zakonskega stanu;
- sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije.
(3) Oseba, ki ji je priznana mednarodna zaščita, mora nova dejstva in okoliščine ali spremembe iz prejšnjega odstavka sporočiti v osmih dneh od dne, ko so nastale oziroma je zanje izvedela.
107. člen
(razlogi za prenehanje statusa mednarodne zaščite)
(1) Beguncu preneha status, če:
- prostovoljno sprejme zaščito svoje izvorne države, ali
- ponovno prostovoljno pridobi državljanstvo izvorne države, ali
- pridobi novo državljanstvo in uživa zaščito države, ki mu ga je podelila, ali
- se prostovoljno vrne v državo, ki jo je zapustil in v katero se ni vračal zaradi strahu pred preganjanjem, ali
- prenehajo okoliščine, zaradi katerih mu je bil priznan status begunca in ne more več zavračati zaščite države, katere državljan je, ali
- se kot oseba brez državljanstva zaradi prenehanja okoliščin, zaradi katerih mu je bil priznan status begunca, lahko vrne v prejšnjo državo običajnega prebivališča, ali
- se mu nedvoumno odpove, ali
- umre.
(2) Osebi, ki ji je priznana subsidiarna zaščita, preneha status:
- s potekom časa, določenim z odločbo o priznanju statusa, ali
- kadar okoliščine, zaradi katerih ji je bila priznana subsidiarna zaščita, prenehajo ali se spremenijo do te mere, da taka zaščita ni več potrebna, ali
- če se mu nedvoumno odpove, ali
- če pridobi novo državljanstvo in uživa zaščito države, ki mu ga je podelila, ali
- če oseba umre.
(3) Pri ugotavljanju razlogov iz pete in šeste alineje prvega odstavka in druge alineje drugega odstavka tega člena mora biti sprememba okoliščin bistvena in trajna do te mere, da se begunčevega strahu pred preganjanjem ne more več šteti za utemeljenega, oziroma, da osebi s subsidiarno zaščito ne grozi več resno tveganje ali resna škoda.
(4) V primeru razlogov iz pete in šeste alineje prvega odstavka tega člena in druge alineje drugega odstavka tega člena mora pristojni organ pridobiti aktualne informacije iz osme in devete alineje 23. člena tega zakona.
(5) V primeru obstoja okoliščin iz pete in šeste alineje prvega odstavka in druge alineje drugega odstavka tega člena status ne preneha, če oseba navede utemeljene razloge, ki izhajajo iz preganjanja v preteklosti ali resne škode, povzročene
29
v preteklosti, zaradi katerih noče izkoristiti zaščite države, katere državljan je, oziroma države prejšnjega običajnega prebivališča, če gre za osebo brez državljanstva.
(6) V primeru obstoja razlogov iz prve, druge, tretje, četrte in sedme alineje prvega odstavka ter tretje in četrte alineje drugega odstavka tega člena pristojni organ izda odločbo. Zoper odločbo se lahko vloži tožba v 15 dneh od vročitve. Upravno sodišče mora o tožbi odločiti v 30 dneh od prejema tožbe.
(7) V primeru obstoja razlogov za prenehanje statusa iz osme alineje prvega odstavka in pete alineje drugega odstavka tega člena, status preneha z dnem smrti osebe.
(8) Ne glede na določbo šestega odstavka tega člena status osebi preneha z dnem sprejema v državljanstvo Republike Slovenije.
108. člen
(razlogi za odvzem statusa mednarodne zaščite)
(1) Beguncu se status odvzame, če:
- se ugotovi eno od dejstev, določenih v prvem odstavku 5. člena tega zakona, ali
- se ugotovi dejstvo iz pete in šeste alineje prvega odstavka prejšnjega člena, ali
- je bilo njegovo napačno prikazovanje ali izpuščanje dejstev, vključno z lažnimi dokumenti, odločilnega pomena za podelitev statusa begunca, ali
- obstajajo utemeljeni razlogi, da se ga obravnava kot nevarnega za varnost Republike Slovenije, kar se kaže zlasti v ogrožanju varnosti ozemeljske celovitosti, suverenosti, izvrševanja mednarodnih obveznosti in ogrožanju varstva ustavne ureditve, ali
- po pravnomočni obsodbi za kaznivo dejanje zoper človečnost in mednarodno pravo predstavlja nevarnost za Republiko Slovenijo.
(2) Če se med postopkom podelitve mednarodne zaščite ugotovijo dejstva iz četrte ali pete alineje prejšnjega odstavka, se statusa begunca prosilcu ne prizna.
(3) Osebam, ki jim je bil status begunca odvzet zaradi razlogov iz četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena in osebam iz prejšnjega odstavka, ki se nahajajo v Republiki Sloveniji, pripadajo pravice, kot jih določa Ženevska konvencija, in sicer: pravica do enake obravnave, svobode veroizpovedi, dostopa do sodišč, izobraževanja in usposabljanja, nekaznovanja v primeru nezakonitega prestopa državne meje, prepovedi izgona in upoštevanje načela nevračanja.
(4) Osebi se subsidiarna zaščita odvzame, če:
- se ugotovi eno od dejstev, določenih v drugem odstavku 5. člena tega zakona, ali so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 5. člena tega zakona, ali
- se ugotovi, da so okoliščine, zaradi katerih ji je bila priznana subsidiarna zaščita, prenehale ali so se spremenile do te mere, da taka zaščita ni več potrebna, ali
- je bilo njeno napačno prikazovanje ali izpuščanje dejstev, vključno z lažnimi dokumenti, odločilnega pomena za podelitev subsidiarne zaščite.
112.a člen
(način izdaje, vsebina, razveljavitev in oblika dovoljenja za prebivanje)
(1) Dovoljenje za prebivanje, izdano kot samostojna listina je javna listina, ki izkazuje istovetnost osebe s priznano mednarodno zaščito in potrjuje priznan status mednarodne zaščite.
(2) Beguncu se izda dovoljenje za prebivanje kot samostojna listina z veljavnostjo deset let.
(3) Osebi, ki ji je priznana subsidiarna zaščita, se izda dovoljenje za prebivanje z veljavnostjo za čas, za katerega ji je priznana ta zaščita.
30
(4) Na podlagi sklepa iz šestega odstavka 105. člena tega zakona se osebi iz prvega odstavka 105. člena tega zakona izda dovoljenje za prebivanje kot samostojna listina z veljavnostjo šestih mesecev z možnostjo podaljšanja dovoljenja.
(5) Dovoljenje za prebivanje mora poleg fotografije osebe s priznano mednarodno zaščito vsebovati:
- priimek in ime osebe,
- državljanstvo,
- datumu rojstva in spol,
- EMŠO, če mu je ta določena,
- rok veljavnosti,
- podobo obraza in dva prstna odtisa osebe s priznano mednarodno zaščito, obdelane in shranjene kot biometrične podatke,
- vrsto dovoljenja za prebivanje,
- obliko mednarodne zaščite,
- datum in kraj izdaje.
(6) Dovoljenje za prebivanje, ki je izdano imetniku, mlajšemu od šestih let, ali imetniku, ki iz zdravstvenih razlogov ne more dati nobenega prstnega odtisa, ne vsebuje prstnih odtisov. Dovoljenje za prebivanje, izdano imetniku, ki iz zdravstvenih razlogov lahko da samo en prstni odtis, vsebuje en prstni odtis.
(7) Imetnikom dovoljenja za prebivanje iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko izda dovoljenje za prebivanje v obliki samostojne listine z veljavnostjo, krajšo od deset let.
(8) Če status mednarodne zaščite preneha ali se odvzame, mora imetnik v osmih dneh po prenehanju ali odvzemu statusa ministrstvu vrniti dovoljenje za prebivanje, izdano kot samostojno listino. Če tega ne stori, mu policija ob preverjanju zakonitosti prebivanja v državi ali vstopa v državo ali ob preverjanju istovetnosti dovoljenje odvzame in ga pošlje ministrstvu.
(9) Oseba s priznano mednarodno zaščito je oproščena plačila upravne takse in stroškov tiskovine.
(10) Vsebina, oblika, način izdaje dovoljenja za prebivanje, način zajemanja prstnih odtisov ter način in označitev razveljavitve ali prenehanja dovoljenja za prebivanje so določeni v predpisu, sprejetim na podlagi zakona. ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.
120. člen
(podatki o osebah z mednarodno zaščito)
Ministrstvo za namene izvrševanja tega zakona zbira in obdeluje naslednje podatke o osebah z mednarodno zaščito:
1. osebno ime;
2. osebno ime, državljanstvo, datum in kraj rojstva zakonitega zastopnika;
3. osebno ime, državljanstvo, datum in kraj rojstva skrbnika;
4. datum in kraj rojstva;
5. dekliški priimek;
6. spol;
7. zakonska zveza, zunajzakonska skupnost ali druga oblika partnerske zveze, urejene z zakonom;
8. državljanstvo;
9. narodnost, če begunec oziroma oseba s subsidiarno zaščito s tem pisno soglaša;
10. veroizpoved, če begunec oziroma oseba s subsidiarno zaščito s tem pisno soglaša;
11. naslov stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji;
12. naslov začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji;
13. izobrazba in poklic;
14. številko, datum izdaje in vrsto osebnega dokumenta;
31
15. številko in datum izdaje potnega lista za begunca oziroma osebo s subsidiarno zaščito;
16. osebna imena in naslove stalnega ali začasnega prebivališča družinskih članov v Republiki Sloveniji;
17. podatke o zdravstvenem stanju, če begunec oziroma oseba s subsidiarno zaščito s tem pisno soglaša;
18. podatke o šolanju, izobraževanju in pridobljeni izobrazbi v Republiki Sloveniji;
19. podatke o zaposlitvi, dohodkih in drugih prejemkih ter premoženju;
20. EMŠO;
21. podatke o obiskovanju tečaja slovenskega jezika;
22. podatke o obiskovanju tečaja spoznavanja kulture; zgodovine in ustavne ureditve Republike Slovenije;
23. podatke o vključitvi v sistem socialnega varstva;
24. podatke o opravljanju preizkusa znanja iz slovenskega jezika;
25. podatke o vključitvi v sistem zdravstvenega zavarovanja.
127. člen
(podatki v evidencah)
(1) Pri vodenju evidenc iz 118. člena tega zakona se uporabljajo vsi podatki iz drugega in tretjega odstavka 119. člena tega zakona.
(2) Vse evidence iz prvega odstavka 118. člena tega zakona, razen evidence iz prve točke 118. člena tega zakona, vsebujejo tudi podatke o naslovu prebivališča v Republiki Sloveniji.
(3) Evidenca iz tretje točke prvega odstavka 118. člena tega zakona vsebuje tudi podatke o opravljanju vzdrževalnih del iz 82. člena, dodatnem obsegu zdravstvenih storitev iz 84. člena, delu prosilca iz 85. člena, osnovnošolskem izobraževanju iz 86. člena ter humanitarni pomoči iz 87. člena tega zakona.
(4) Evidenca iz pete točke prvega odstavka 118. člena tega zakona vsebuje tudi podatke o prejeti finančni pomoči iz 83. člena, dodatnem obsegu zdravstvenih storitev iz 84. člena, delu prosilca iz 85. člena, osnovnošolskem izobraževanju iz 86. člena ter humanitarni pomoči iz 87. člena tega zakona.

Pin It

Iskalnik po strani

Na programu

Android APP

androidapp

Radio Narodnjak

Danes na programu

10:03 - Alpske novičke ( Novost izpod Alp tega tedna)
16:03 - Alpske novičke ( Novost izpod Alp tega tedna)

Vremenska napoved

Radio Narodnjak v ŽIVO

Save

Save

Save

Save

Narodnjakova lestvica